MuraDrava
 
 

Razkrižje

Razkrižje

Razkrižje

Občina Razkrižje se razprostira na 9,8 km2, sestavlja jo 6 vasi, Gibina, Šafarsko, Razkrižje, Veščica, Kopriva in Šprinc. Občina šteje po stanju na dan 1.7.2014 - 1286 prebivalcev. Občina je bila ustanovljena 12.12.1998.

Prazgodovinska naselbina GRADIŠČE

V naselju Šafarsko so bila v letih 1979 do 1984 na površini 500 m2 izvedena sistematična arheološka izkopavanja in odkrite arheološke najdbe iz mlajše bakrene dobe. Ugotovljeno je, da so tu bile lesene koče, ometane z ilovico, pokrite s trstičjem, naselbina sodi v čas 3500 let pred našim štetjem.

 V pisnih virih se Razkrižje prvič omenja leta 1478 kot Racz-Kanizsa, ravnotako tudi Gibina. 1498 pa se prvič omenja tridesetinska postaja v Rach-Kanizsi. Že takrat je obstajal na reki Muri brod med Gibino in Dolnjo Bistrico. Leta 1556 se v pisnih virih omenja poštna postaja na Razkrižju. V obdobju 1763 – 1787 se v Jožefinski vojaški karti omenja Trg Razkrižje, kjer obstaja tridesetinski carinski urad, cerkev, manjši grad ob sotočju Ščavnice in Murice (beri Struge in Murice – grad Kaštel). Leta 1884 je ustanovljena šola.

Prvi cerkveni pisni viri o Razkrižju in okolici izvirajo iz cerkvenih knjig, segajo pa v leto 1694, ko je na tem območju bilo 36 hiš.

Cerkev so začeli graditi leta 1747 in jo dokončali 9. avgusta 1766, posvetili pa leta 1784 in poimenovali po svetniku Janezu Nepomuku.

1868. leta območje preide pod upravo Ogrske. Tako je bilo do 1. svetovne vojne in razpada Avstro-Ogrske monarhije (leta 1918), ko je območje postalo sestavni del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

14. septembra 1931 je območje v okviru Dravske banovine priključeno k ljutomerskemu okraju.

Takoj po drugi svetovni vojni, po osvoboditvi teh krajev, 7. maja 1945, je območje sedanje občine Razkrižje in Štrigove bilo v sestavi Slovenije. 2. aprila 1946 pa je takratno predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejelo zakon o upravni razdelitvi LR Slovenije, v katerem več ni bilo Razkrižja in Štrigove. Območji sta brez vednosti prebivalstva priključeni k Hrvaški. Šele z velikimi prizadevanji tukajšnjih prebivalcev je bilo območje sedanje občine Razkrižje po nekaj mesecih vrnjeno Sloveniji, Štrigova z okolico pa je ostala Hrvaški.

Prelomne obletnice, pomembne za kraj in prebivalce občine (od 1934 do 1998)

  • Leta 1934 se prebivalci v okviru takratne štrigovske župnije izborijo za svoje pokopališče. Prvi domačin je bil pokopan 12. decembra 1934. Ker s strani takratne župnije Štrigova za to ni bilo soglasja, je prvi domačin pokopan brez prisotnosti duhovnika.
  • Leta 1937 je bila ustanovljena samostojno občina, ki se je razdružila z Občino Štrigova.
  • Leta 1942 je bila ustanovljena samostojna župnija, ki pa je bila v okviru zagrebške nadškofije (in šele leta 1994 z dekretom Svetega sedeža prešla pod apostolsko upravo mariborskega škofa in leta 2006 postala sestavni del novoustanovljene škofije Murska Sobota).
  • Leta 1946 je območje sedanje Občine Razkrižje (vključno z naseljem Globoka), proti volji ljudi priključeno k takratni LR Hrvaški in na zahtevo ljudi, leta 1947 priključeno nazaj k takratni LR Sloveniji.
  • Leta 1991 je v vaseh občine Razkrižje divjala vojna za obrambo slovenske samostojnosti in neodvisnosti.
  • Leta 1994 je Sveti sedež izdal dekret v katerem se ustanovi nova slovenska župnija, ki zagotovi uporabo maternega jezika v verskem življenju ljudi. Nova župnija je delovala v okviru apostolske uprave mariborskega škofa. Od leta 1994 se v razkriški župnijski cerkvi in nasploh v verskem življenju lahko uporablja slovenski jezik, ustanovljena je nova slovenska župnija Razkrižje, ki je delovala v okviru apostolske uprave mariborskega škofa. Od 7. aprila 2006 dalje pa je razkriška župnija sestavni del novoustanovljene Škofije Murska Sobota.
  • Leta 1998 je na tem območju ponovno ustanovljena samostojna občina, ki se je razdružila na štiri občine in sicer na občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje.