MuraDrava
 
 

Podturen

Podturen

Podturen

Občina Podturen se nahaja v severnem delu županije Medžimurje in pokriva površino od 31,23 km2. Kot obmejna enota lokalne samouprave, občina Podturen meji na severu z Republiko Slovenijo in na severovzhodu z Republiko Madžarsko. Na vzhodu občina meji z Občino Dekanovec, na jugu z Občino Belica, na jugozahodu z Mestom Čakovec, na zahodu z občino Vratišinec in na severozahodu z Mestom Mursko Središče.

Po popisu prebivalstva, leta 1991 občina je imela 4.663 prebivalcev. Gostota prebivalstva glede na te podatke je 148,39 prebivalcev / km2. Podatki popisa prebivalstva iz leta 2001 kažejo na upad prebivalstva in po EU metodi popisa število stalnih prebivalcev v občini Podturen je 4.392.

Občina Podturen ima 6 naselij, to so Celine, Ferketinec, Miklavec, Novakovec, Podturen in Sivica in v vsakem je formiran lokalni odbor. Naselje Podturen ima lastna ločena gradbena področja Matekovec in Lončarevo, naselje Sivica pa Inkejevicu.

Geografsko-prometni položaj opredeljuje položaj meje proti Republiki Sloveniji in proti Madžarskem in glavne ceste so županijske ceste ŽC2003 G.P. Bukovje - Mursko Središče – Hodošan, tako imenovana »Murska avtocesta« v smeri severozahod – jugovzhod vzporedno z reko Muro in ŽC2017 v smeri jugozahoda proti mestu Čakovcu.

Področje občine Podturen je razdeljeno na dva dela - južni del kultivirane krajine z obdelovanimi zemljišči in gospodarskim gozdom Dubrava med Sivico in Podturnom ter del zaščitene pokrajine reke Mure, ki se razprostira v smeri od severozahoda proti jugovzhodnem delu občine.

Medžimurska županija je formirana leta 1993 kot naslednica nekdanje Občine Čakovec, ko je bila prvič oblikovana in politično–teritorialna enota lokalne samouprave Občine Podturen. Občina Podturen pokriva površino od 31,23 km2 ter ima 4,31% celotne površine Županije. Področje Občine upravno sestavljajo področja 6 naselij: Celine, Ferketinec, Miklavec,Novakovec, Podturen in Sivica. Naselje Podturen ima lastna ločena gradbena področja Matekovec i Lončarevo, a naselje Sivica Inkejevico.

Katastrska občina Površina v hektarjih %

  • Ferketinec 509 15,99%
  • Gornji Kraljevec (le del na področju Občine) 30 0,94%
  • Novakovec 824 25,90%
  • Novo Selo Rok (le del na področju Občine) 10 0,31%
  • Podturen 1.017 31,95%
  • Sivica 793 4,81%

SKUPAJ 3.182 100,00%

Meje enote lokalne samouprave so večinoma določene z mejami katastrskih občinah, razen na področju naselij Celine in Sivice, v katerih mejo prečkajo katastrski občini Gornji Kraljevec in Novo Selo Rok.

Področje Občine v smeri severozahod-jugovzhod prostorno je določeno z reko Muro ob katero gredo tudi meje z Republiko Slovenijo in Madžarsko. Preostale meje nimajo posebno geografsko določbo, ki bi prostor Občine ločile od okolice. Področje spada v mikroregijo Spodnje Medžimurje.

Današnji Podturen ime je dobil po stolpu (turnu). Leta 1367 omenjena je villa (vas) Tornu ali Torn, leta 1458 pa judex de Twrnya (sodnik od Turnja). Bogat plemič Kristoferus Fadan de Turan omenjen je leta 1495.

Drugi zgodovinski viri pravijo, da je na začetku 14. stoletja v Medžimurje prišla znana grana družine Héderváry-Pot. Domnevno so ustanovili naselje Poth-Tornyi (Podturen) in so imeli majhen grad v današnji Belici.

V 15. stoletju Podturen je omenjen kot castrum Turnišče, nato oppidum ali tržno središče. V septembru leta 1601 v trdnjavi Turnišče zbralo se je 24.000 krščanskih vojakov z nalogo, da spet pridobijo trdnjavo Kanižo, ki je padla v roke Turkom pred letom dni. Leta 1644 grof Petar Zrinski odkupil je trdnjavo in naselje Podturen od najemnika, grofa Adama Bathyanyja. Trdnjavo Podturen vpisal je v svoj zemljevid tudi glavni cesarski vojaški inženir Martin Stier. Leta 1708 uničili so jo Rakoczyjevi vojaki, ki so tedaj opustošili Medžimurje. Trgovišče Podturen omenjeno je leta 1693.

Leta 1718 je skoraj celoten Podturen v lasti čakovečkega plemstva. V naselju je bilo 39 gospodinjstev, od tega 26 podložnikov s četrtino ali osmino kmetijskih deležev in ostali so bili želiri (najemniki). Razen Čakovca, majhne so posede imeli tudi plemiči iz družine Barič, in v drugi polovici 18. stoletja tudi plemiške družine Glavina in Kos-Hendri.

Da bi uprava imela dejanski vpogled v položaj vazalov po sprejetju novih urbarjev, Medžimurje je leta 1780 obiskala kraljevska komisija, ki je naredila ankete. Med drugimi, ohranjena je anketa izdelana v Podturnu 2. maja leta 1780. V njej so sodelovali prebivalci Podturna: Tomo Hranilovič, Jakov Vrbanec, Martin Vojnovič, Juraj Trstenjak, Tomo Šimunič, Josip Mučič i Josip Novak. Anketarji so bili Josip pl. Vida in Ladislav pl. Bogdan, uradniki Zaladske županije. Zapisi v obliki vprašanj in odgovorov napisani so v hrvaščini in latinščini. Po vrsti vprašanj in odgovorov je razvidno, kakršno je bilo dejansko stanje odnosov med vazali in čakovečkega plemstva in kako se zares živelo v medžimurski vasi v drugi polovici 18. stoletja.

V Podturnu so vsi lastniki hiš bili podložniki. Do leta 1768, ko je bil donesen novi urbar, podložniki niso imeli urbarja in niso imeli pogodbe s plemstvom iz Čakovca. Vso raboto, vozno ali peš, delali so v skladu z nalogo aristokratskih uradnikov. Ne glede na to, kakršno kmetijstvo je podložnik imel v Podturnu, je moral iti na raboto glede na potrebe plemstva. Eno rajniško forinto i 34 krajcarjev so podložniki dobivali kot redno plačo ter so kot plačo v naturi dobili enega kopuna (petelina). Podložniki so plemstvu dajali eno mero ovsa.

Prebivalci Podturna omenili so da imajo naslednje ugodnosti: dobro napajališče za živino in perutnino v bližini vasi, drva za kurjavo in gradnjo vozili so iz gozda Dobrava brez plačila. Čeprav v podturnskem hataru ni bilo pridelovalcev vina, prebivalci so mogli zaslužiti denar na delu v vinogradih prek Mure, predvsem na Madžarskem. Prebivalci so omenili, da imajo 18 mlinov v bližini naselja, in vsakdo, ki želi, lahko izpira zlato iz Mure. Imeli so tudi dober kraj za čebelarstvo in dobre možnosti za razvoj čebelarske dejavnosti.

Leta 1786 Podturen je imel 116 hiš v katerih je živelo 125 družin, oziroma 725 prebivalcev (od katerih je bilo 387 žensk). U naselju je bilo 8 plemičih, 7 obrtnikov in trgovcev ter 50 podložnikov. Leta 1828 Podturen je imel 130 hiš s 965 prebivalcev: 949 katolikov in 16 judov.

V svojem delu »Geografija Ilirskih provinc«, Zagreb 1843, Dragutin Seljan piše: »Podturen, nekoč Turnišče, je trgovsko središče, ki se nahaja v centru Medžimurja z lesenim mostom čez reko Muro. Tu je bila nekoč znana trdnjava uničena v času Rákóczijeve vstaje (na začetku 18. stoletja). Še vedno so vidni ogromni nasipi. Cerkev je bila zgrajena v gotskem slogu, zvonec ima gotski napis in vgravirano leto 1468. Ima zelo prijeten zvok. Tukaj so se odkopali številni stari zakladi, ampak se, namesto v Zagreb, pošiljajo v muzej v Pešto. Vendar nekatere od teh dragocenosti je mogoče videti pri lokalnem visoko učenem župniku in častnem kanoniku Stjepanu Galoviču«. V času hrvaške administracije v Medžimurju od leta 1848 do 1861 je bil narejen popis prebivalcev leta 1857. Podturen je pripadal v kotar in poštni urad v Čakovcu. Imel je 210 hiš in 1281 prebivalcev. Vsi so bili Hrvati, razen enega Madžara in treh prebivalcih neznane narodnosti. Poleg treh judov, vsi so bili katoliki. V naselju je delala šola z dvema učiteljema in 199 dijakov in dijakinjah.

Madžarsko ime Bottornya Podturen je dobil leta 1900. Imel je 264 hiše in 1814 prebivalcev. V naselju je bilo 11 judov in ostali so bili katoliki. Naselje je imelo celo 800 pismenih prebivalcev. Največ prebivalcev, 2629, Podturen je imel leta 1953. Po popisu prebivalcev iz leta 2001, Podturen je imel 1506 prebivalcev.

Prvi podatki o obstoju šolskih ur v Podturnu zabeleženi so leta 1688, ko je organist poučeval več fantov. Šolska hiša ali hiša organista, je bila zgrajena leta 1693. Tudi leta 1716 organist uči nekaj fantov in obstajala je šolska hiša, ko leta 1747 organist Nikola Štefkovič, rojen v Podturnu, več ne uči, ker fantje ne želijo iti v šolo. Niti leta 1793 v Podturnu ni bilo šole. Posel organista opravljal je Izidor pl. Barič, rojen v Podturnu. Zanimivo je, da ni znal igrati orgel, ampak je govoril hrvaško, madžarsko in latinsko. Očitno je, da je nekje izobražen, vendar šolo ni končal. Tudi otroke ni poučeval brati niti pisati.

Redni šolski pouk začel je leta 1822. Kanonski vizitator piše, da je šolo odprla skrb župnika, ampak prebivalce je treba nagovarjati, da pošljejo svoje otroke v šolo. Po pridigi o vzgoji otrok, število udeležencev od 3 zraslo je do 46 fantov in 9 deklet. Število dijakov se je znatno povečalo v obdobju hrvaške lasti v Medžimurju, od leta 1848 do 1861. Podatek za leto 1857 kaže, da je v šolo v Podturnu šlo celo 180 dijakov. Leta 1860 zgradili so šolsko stavbo z enim nadstropjem. Šolska stavba je bila zgrajena na mestu nekdanje trdnjave. Sedanja šolska stavba je bila zgrajena leta 1965 in se je dogradila in dobila športno dvorano leta 2009.

Župnija sv. Martina v Podturnu omenjena je leta 1334 v prvem znanem seznamu medžimurskih župnij. Leta 1501 župnija sv. Martina v Podturnu ima župnika Ambozija in dva kaplana. V času gospostva Jurja IV. Zrinskega (1566 do 1603), protestantizem v Medžimurju je močno zakoreninjen in leta 1637 v Podturnu je deloval protestantski (kalvinistični) pridigar. Katoliška cerkev v Podturnu je bila spremenjena v kalvinistično. Tam je bila velika trdnjava z veliko vojakov. Po vizitaciji leta 1693, v Podturnu ni več bilo kalvinistov, le katoličanov.

Župnijska cerkev sv. Martina je enoladijska baročna zgradba z zakristijo ob južni strani gotskega svetišča in zvonikom na zahodni strani. Poligonsko gotsko svetišče zunaj ima podporo v obliki štirih razvrščenih opornikih. Na enem izmed njih so prikazane, ena nad drugo, dve sončni uri. Tri velika preprosta gotska okna puščajo veliko svetlobe v svetišče z gotskim križnim obokom. Baročni obok cerkvene ladje z zborom na treh lokih in dveh zaobljenih stolpcih, skupaj z zakristijo in zvonikom, bili so dograjeni v gotsko svetišče v poznem 18. stoletju, in sicer leta 1793. Najbolj zanimiv del cerkvene arhitekture v Podturnu je gotsko svetišče, z križnim obokom, ki ga nosi deset zaobljenih pilastrih s konzolami, ki se zdijo kot kapitelčeki. Obok nosijo trije temeljni kamni s petimi reliefnimi vrtnicami. Šest konzol ima rastlinske motive in štiri doprsna kipa angelov. V svetišču, na strani evangelija, je monumentalna gotska kustodija visoka šest in pol metrov. V času reformacije je cerkev je bila spremenjena v kalvinistično cerkev.

Razen barokizirane gotske cerkve sv. Martina v Podturnu, poudarja se javno razpelo - Kalvarija. Trije kamniti križi s polikromiranimi plastikami so na razdalji drug od drugega v isti liniji na pravokotnih bazah. Vizitacija omenja Kalvarijo že 1765. Današnja Kalvarija izvira iz zgodnjega 19. stoletja. Na njenem je osrednjem križu vpisano leto izdelave in leto obnove (okoli 1806 - 2000).

Poleg Kalvarije je zanimiva kapelica s kipom sv. Florijana, zgrajena v obliki odprte kapelice. Zgrajena je bila leta 1822. Na straneh je kapelica že zazidana in so vgradili okna. Spredaj je nastavljena nizka lesena ograja. Na baročno profiliranem stolpcu je slika sv. Florijana. Njegova podoba se nahaja tudi v podstrešni niši kapelice.

Župnijski dvor je iz leta 1862. Iz dokumentov kanonske vizitacije lahko sledimo stanje župnijskega dvora še od leta 1695 do 1862. Leseno hišo zgradil je leta 1695 pastor Brošič. Znano je, da je dvor leta 1750 popravljen in iz leta 1779 je ohranil svoj podroben opis. Bil je pokriti s skodlami, vhod je bil na vzhodni strani in okna so bila obrnjena proti jugu. V prvem nadstropju je imel dve spalnici in dve majhni sobi in v pritličju prostor za družino, kuhinjo in tri komore. Imel je tudi eno ločeno kuhinjo, prav tako zgrajeno iz lesa. Ta dvor je spet popravljen leta 1815. Takrat je imel slamnato streho in kuhinja je dobila zidane zidove. Šele leta 1862, v času pastorja Stjepana Molnara de Peterfalva, so zgradili novo opečno župnišče.

V Miklavcu je kapela sv. Trojstva bila zgrajena leta 1804. Kapela sv. Florijana v Novakovcu je zgrajena leta 1908. Zaradi patriotske donacije Pište - Stjepana Bobičanca (Stiv Ryder), je leta 1999 v Celinah bila zgrajena lepa kapela Stjepana Kralja.