MuraDrava
 
 

Mursko Središće

Mursko Središće

Mursko Središće

Danes

Medžimurje je najsevernejša županija na Hrvaškem, ki se nahaja med rekama Muro in Dravo in Mursko Središče je najsevernejše hrvaško mesto, znano kot severna vrata Hrvaške. Zgodovinarji menijo, da je utemeljeno na mestu nekdanjega rimskega naselja Halicanum, vendar prvič v zgodovini omenjeno je leta 1334 v seznamu župnij v Medžimurju pod imenom Sancti Martin in Sredysche. V srednjem veku mesto je imelo status tržnega mesta, vendar je hiter razvoj doživelo na začetku 20. stoletja zaradi izkoriščanja nafte in premoga v Peklenici, ki se tukaj izkoriščal vse do leta 1972.

Status mesta naselje je dobilo leta 1997. Mesto se nahaja na desni obali reke Mure in je pomembno prometno križišče, saj je razen cestnega mednarodnega mejnega prehoda na državni cesti D-209 tukaj tudi železniška proga, ki je do polovice 20. stoletja peljala do Zalaegersega na Madžarskem in je povezovala zahodno Madžarsko s Trstom in Reko.

Po popisu prebivalcev leta 2011 na področju Mesta Mursko Središče, v naseljih Mursko Središče, Peklenica, Hlapičina, Štrukovec in Križovec živi 6339 prebivalcev. V samem Murskem Središču živi 3465 prebivalcev. Mursko Središče je tudi pomembno upravno in kulturno središče.

Tu je sedež mestne uprave, banka, menjalnice, policija, knjižnica in čitalnica, kino, šola s sto petdeset let tradicije v katero gre 580 dijakov, ambulanta in dva vrtca. V mestu deluje štirideset različnih združenj od športnih do okoljskih, ki spodbujajo nove vrednote življenja v prelepem mestecu.

Možnosti za ukvarjanje s športom je veliko, ker obstaja celo 14 športnih klubov. Nudijo velik izziv za mlade, da se ukvarjajo z nogometom, košarko, tenisom, atletiko, šahom in športno rekreacijo. Vsi klubi imajo dobre delovne pogoje, saj imajo svoje športne objekte, in v letu 2001 je bila zgrajena tudi velika športna dvorana za šolo, ki daje nov zagon za razvoj športa v mestu. S športom se v mestu ukvarja vsaki tretji prebivalec, in mesto lahko ponuja športne zabave gostom in obiskovalcem v vsakem trenutku v šolski športni dvorani.

Šolska športna dvorana lahko sprejme 600 gledalcev.

Samo arena ima 1.200 kvadratnih metrov, celotna dvorana pa 2.300 kvadratnih metrov z vsemi objekti. Poleg športnih dogodkov, v dvorani se prirejajo različni koncerti.

Možnosti ukvarjanja z lovom in ribolovom je veliko, ker so ta športa okrepljena z vzpostavitvijo nove skele Mursko Središče-Fusek na reki Muri. Na območju mesta obstajajo tri ribiška združenja, »Mura« v Murskem Središču, »Karas« v Peklenici in »Verk« v Križovcu. V njih je več kot 800 ribičev iz mesta, ampak tudi iz Slovenije in Avstrije. Ribiči upravljajo z odprtimi vodami Mure, vendar tudi z dvema ribnikoma, ki imata približno 8 hektarjev površine ter nekoliko velikih jam. Ribnika so bogata z krapom, somom in amurjem in se lahko ujamejo tudi kapitalni primerki.

Ribnik Zalešče se nahaja v neposredni bližini Murskega Središča in razen ribolova ponuja tudi možnosti ukvarjanja s športom, odbojko na mivki, viseče balinišče in mali nogomet. Tereni na področju mesta so bogati z gozdom in veliko divjačino.

Lovsko združenje »Zec« iz Murskega Središča že več let organizira lov za skupine tujih lovcev. Mesto ima bogato gastronomsko ponudbo. Dobra medžimurska vina lahko najdete v številnih lokalih ter hrano v restavracijah in motelu, ki ponuja namestitev.

V mestu je župnijska cerkev Kraljice Marije in svetega Ladislava iz 18. stoletja, praznujejo se pa trije prazniki. Prvi se praznuje v maju, Sveti Leopold, drugi v juniju na Dan svetega Ladislava in tretji v avgustu, ki je posvečen Mariji Kraljici in svetem Stjepanu Kralju. Ena izmed najpomembnejših manifestacij v poletnih mesecih je »Poletje ob reki Muri«. To je kulturno-zabavna prireditev, ki poteka tradicionalno ob koncu avgusta.

Nekoč

Naselje je eno izmed najstarejših v Medžimurju, ker so cerkev sv. Martina omenili že leta 1334 (Sancti Martini in Zredysche). Nekateri zgodovinarji, kot je Kukuljevič, menijo da je tukaj že v rimske čase obstajalo naselje, ki se imenovalo Halicanum kot važna postaja na rimski cesti Poetovio (Ptuj) - Carnuntum (Petronell med Dunajem in Bratislavo). Cesto je zgradila rimska legija XV APOLLINARIS v 1. stoletju na prazgodovinski jantarni poti in vodila je od Ptuja skozi slovenske gorice in je na tistem mestu šla čez reko Muro (Halicanum) in je skozi Szombatheli (Savaria) vodila do Petronella na Donavi (Carnuntum). Nekateri zgodovinarji trdijo, da je Halicanum bil Sveti Martin na Muri in drugi da je bil na mestu današnje Lendave. Zato kot prvi zapis slovi seznam župnij iz 1334. Kot pomembno trgovsko mesto omenja se v zgodovinskih dokumentih iz leta 1477. Ne ve se, kakršno zlo je pogodilo mesto leta 1501, saj do takrat se kraj označeval kot župnija, vendar je v kasnejših vizitacijah pripadal župniji Selnica. Leta 1650 mesto se imenuje Mura Zerdahel. V kanonskih vizitacijah leta 1660 je navedeno, da je v mestu kapela sv. Martina in leta 1716 prvič je omenjena kapela sv. Ladislava. Večjo obnovo kapela je doživela leta 1820, kot župnijska cerkev kraljice Marije in svetega Ladislava. Sprva je to bila stavba v gotskem slogu, ob Muri, vendar je, po vizitatorovi evidenci, uničena v poplavi leta 1690 in potem so zgradili novo stavbo, oddaljeno od reke, na hribu (ob cesti za Sveti Martin). Inventar sedanje cerkve je bil omenjen v 18. stoletju. V cerkvi so trije oltarji v poznem baročnem slogu. Župnija je bila leta 1660 združena z župnijo Selnica, status župnije je pridobila nazaj šele 15. avgusta 1946. Cerkev je sedaj posvečena sv. Ladislavu Kralju in Stjepanu oziroma še vedno nosi ime cerkev Marije Kraljice in svetega Ladislava.

Da je Mursko Središče prej imelo funkcijo osrednjega naselja, potrjuje dejstvo iz leta 1477, da, namreč, v Medžimurju obstajajo štiri varoši: Čakovec, Nedelišče, Prelog in Mursko Središče. Leta 1660 mesto ima 51 domačijstev in leta 1771 ima 59 hiš in 412 prebivalcev. Skozi zadnje stoletje mesto se počasi razvijalo, vendar brez večjih stagnacij. Tako je leta 1802 tukaj živelo 586 prebivalcev, medtem ko jih je v popisu prebivalstva leta 1857 bilo že 938 v 138 gospodinjstvih. Na prelomu stoletja je tukaj že živelo 1420 ljudi.

Na začetku 20. stoletja mesto se naglo razvija, posebej zahvaljujoč cesti in železniški  progi Čakovec - Lendava, ki je bila izgrajena leta 1889, ampak tudi eksploataciji nafte: že leta 1850 se začinja eksploatacija v sosedni Selnici in Peklenici, tako da je do leta 1918 v Peklenici proizvedeno 1.000 ton, a v Selnici celo 5.900 ton nafte. To je omogočilo gradnjo naftovoda Selnica - Mursko Središče leta 1901, ki je bil prvi v tem delu Evrope.

Po prvi svetovni vojni se je začela eksploatacija premoga. Sprva je to bilo v Peklenici, potem tudi na področju Murskega Središča (vizivoda). Leta 1925 so se začela dela na izkopu prve jame v Medžimurju - Hrastinka 1. V Medžimurju ni bilo usposobljenih rudarjev, zato so ih pripeljali iz Slovenije. Z eksploatacijo premoga se ukvarjalo podjetje »Kraljič in Majhen«, ki je leta 1946 prišlo pod državno upravo, ko so ustanovljeni »Medžimurski ugljenokopi«. Od svoje ustanovitve do zaprtja leta 1972 izkopano je 4.593.961 ton premoga ali povprečno 157.626 ton na leto. V času obstoja, rudniki so bili nosilci gospodarskega razvoja ne le Murskega Središča, ampak tudi zgornjega dela Medžimurja. Danes so od rudnikov ostali navozi jalovine – »halde«, spomenik rudarju v centru mesta, ter ime za nekdanje kino, nogometni in košarkaški klub »RUDAR«.